Na mizi zemljevidov
zamaskiranih obrazov
Oranzni so spomini
mojih, tvojih jazov
Je to modrost?
Je to tvoja norost?

Kaj pomeni ta praznina
med vrsticami spomina?
Sem se spotaknila
in smisel zamudila?
Je vse to res?
Je to pot do nebes?

A se tukaj svet konca
kjer so polja svetla morja?
A si upas z mano tja
v tiste cudne kraje?
A se tukaj svet konca
nad prepadom Mars in Venera?
A si upas z mano tja
v tiste cudne kraje
bozat zmaje?

Vcasih se sprasujem
kdaj v dnevu sem privid
Vedno raje v barvah plujem
na podstresju starih knjig
In najin ples
med ovinki do nebes

A se tukaj svet konca
kjer so polja svetla morja?
A si upas z mano tja
v tiste cudne kraje?
A se tukaj svet konca
nad prepadom Mars in Venera?
A si upas z mano tja
v tiste cudne kraje
bozat zmaje?

A se tukaj svet konca
kjer so polja svetla morja?
A si upas z mano tja
v tiste cudne kraje?
A se tukaj svet konca
nad prepadom Mars in Venera?
A si upas z mano tja
v tiste cudne kraje
bozat zmaje?